Revelation of John 11

11. Poglavje

1In dan mi je bil trst, podoben palici, in mi je bilo rečeno: Vstani in izmeri svetišče Božje in oltar in tiste, ki molijo v njem. 2A dvor, ki je zunaj svetišča, vrzi ven in ga ne meri; ker je bil dan poganom in bodo teptali sveto mesto dvainštirideset mesecev. 3In dal bom dvema pričama svojima, in prorokovala bosta tisoč dvesto šestdeset dni, oblečena v raševnika. 4To sta oljki dve in svečnika dva, stoječa pred Gospodom zemlje. 5In če jima hoče kdo storiti kaj žalega, izide jima ogenj iz ust in požre njune sovražnike; in če jima bo hotel kdo kaj žalega storiti, mora enako biti umorjen. 6Ta imata oblast, nebo zapreti, da ne dežuje v dneh njunega prorokovanja; in oblast imata nad vodami, izpremeniti jih v kri in udariti zemljo z vsako šibo, kolikorkrat bosta hotela. 7In kadar dokončata pričevanje svoje, napravi zver, ki prihaja gori iz brezna, vojsko ž njima in ju zmaga in umori. 8In trupli njuni bosta ležali na ulicah mesta velikega, ki se imenuje duhovno Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njiju Gospod križan. 9In gledali bodo nekateri iz ljudstev in rodov in jezikov in narodov trupli njuni tri dni in pol, in trupel njunih ne bodo pustili dejati v grobe. 10In prebivalci na zemlji se bodo veselili nad njima in se radovali, in dari si bodo pošiljali med seboj, ker sta ta dva proroka mučila prebivalce na zemlji. 11In po treh dneh in pol je prišel življenja duh iz Boga vanju in sta stopila na noge, in strah velik je prešel tiste, ki so ju gledali. 12In slišala sta glas velik z neba, rekoč jima: Pojdita sem gori! In šla sta gori na nebo v oblaku, in videli so ju sovražniki njuni. 13In v tisti uri je nastal potres velik, in desetina mesta je padla, in pobitih je bilo v potresu sedem tisoč ljudi; in kar jih je ostalo, so se prestrašili in so dali slavo Bogu nebes. 14Gorje drugo je prešlo; glej, Gorje tretje pride hitro! 15In sedmi angel zatrobi, in nastanejo glasovi veliki v nebesih, govoreči: Kraljestvo sveta je postalo kraljestvo Gospoda našega in Kristusa njegovega, in kraljeval bo na vekov veke. 16In štiriindvajseteri starejšine, ki sede pred Bogom na prestolih svojih, so padli na obličja in molili Boga, rekoč: 17Zahvaljujemo te, Gospod Bog, Vsegamogočni, ki si in ki si bil, da si prejel moč veliko svojo in si zakraljeval. 18In narodi so se razsrdili, in prišla je jeza tvoja in čas mrtvih, da bodo sojeni, in da se dá plačilo hlapcem tvojim prorokom in svetnikom in njim, ki se boje imena tvojega, malim in velikim, in da se pogube, kateri pogubljajo zemljo. 19In odpre se svetišče Božje, ki je v nebesih, in skrinja zaveze njegove se je videla v svetišču njegovem; in nastali so bliski in glasovi in gromovi in potres in toča velika.
Copyright information for SloChraska